Življenjepis

Marica trček

Diplomirana slikarka Marica Trček je bila rojena 1971 leta v Novemu mestu. V vasici Dolž pod Gorjanci je preživela mladost, nato jo je življenjska pot pripeljala v Žiri, kjer ima družino in ustvarja. V akademskih letih ji je slikanje predstavljalo obliko sproščanja, zadnjih deset let, pa se profesionalno ukvarja s slikarstvom. Imela je preko 20 samostojnih razstav. Diplomirala je na visoki šoli za risanje in slikanje “Art house“ z diplomsko nalogo z naslovom “Monet onstran novih poti”. 

Predvsem zaradi grobih nanosov barv s slikarsko lopatico, se avtorica slogovno nagiba k impresionizmu, ki ga raziskuje in se vanj poglablja in v svoj motivni svet vnaša svoje misli in razpoloženje. Najraje raziskuje krajino v vseh letnih časih, v različnih vremenskih razmerah in v spremenljivih svetlobnih pogojih. Podobo narave razkroji na tisoče barvnih nians, nanosi barv so pastozni in ustvarjajo vtis razblinjajoče resničnosti. Sočni in čisti odtenki ter kombinacije toplih in hladnih tonov prispevajo k barvni intenzivnosti slike. Olje na platnu pri tem dobi še večjo izrazno moč. Črta izginja, in vedno bolj nas nagovarjajo samo še barve, ki postajajajo nekakšna igra, ki zahteva izostren kolorističen občutek, ki vodi v žlahten barvni izgled in gledalcu omogoči, da se potopi v mir in razmišljanje. Po principu prostorskih ključev nas uspešno vodi po slikarski površini, v daljavo, v globino slike, kjer naš pogled najde mir in čas za počitek. Če nam to uspe, bomo odšli srečni in za spoznanje bogatejši. Duša umetnice pove, kakšno okolje jo obdaja. Lepota, ki jo ustvari umetnik, je večja od lepote v stvarnosti, to je čudovito skladje ideje in podobe. Nastane umetnina, ki nosi s seboj sporočilno vrednost, ki se nas dotakne, vsakega na svoj način.

Umetniška duša

Zakaj je impresionizem tista moja ljuba smer v slikarstvu? Zakaj se odločam za grobe nanose, za utrinke narave, za igro svetlobe? Živimo v svetu, kjer vse divja naprej, kjer je čas denar in kjer neprestano hitimo. Prvi slikarji, ki so se poglabljali v impresionizem,so bili naveličani pretiranih strasti in “divjanja” romantike, tako da so se vračali v naravo, kjer so lahko umirili svoj čustva. Hitro lahko potegnemo vzporednice tistega obdobje z današnjim hitenjem in beganjem, ki vlada sodobnemu svetu. Trenutna lepota narave, sončnega odseva na gladini vode, prehajanja sončnih žarkov skozi drevesne krošnje, umirjenost morske pokrajine so enako očaralinjih, kot očarajo mene. Predvsem svetloba, in menjajne barv zaradi nje, je tisto, kar iščem, kjer ujamem trenutek in ga preselim na slikarsko platno. Narava in vračanje vanjo me pomirja in mi omogoča pobeg iz tega norega sodobnega sveta, mi omogoča da napolnim baterije.Klasični impresionisti niso iskali idealov, in tudi jaz jih ne. Prepustim se stanju trenutka, impresiji, ki je tam in taka, kot je. Predvsem je važna igra barv, ki jim dovolim, da se mešajo na platnu, direktno pred očmi opazovalca, tako kot se to dogaja z igro svetlobe v naravi. Čustva tako umirjam z motivi, predvsem pa za nanosi barve. Ti so v osnovi grobi, ampak prehajajo v nežnost. Enkrat so hitri in nežni potegičopiča, drugič pa močni nanosi s slikarsko lopatico.

Kaj je bistvo in kaj so značilnosti impresionistične tehnike?

Slikanje poteka s kratkimi, debelimi potezami, saj se tako ujame duša predmeta, impresija trenutka. Poteze, ki ji naredim s čopičem, so tako vidne,nanosi na platnu imajo relief in tako lahko tudi opazovalec vidi v slikarjevo dušo in čustva. Črna barva ni več uporabljena le za mešanje in pridobivanje temnejših odtenkov, ampak postane samostojna barva in tudi pridobi svoj karakter. Bistveno je opazovanje in upodabljanje igre svetlobe, kako en predmet pri osvetlitvi vpliva na drugega, kako svetloba pada, sence, ki jih ustvarja… Sence postajajo modre, kot pri površinah na snegu. Slika tako dobi neko dodatno in naravno globino. Z nanašanjem barve na prejšnje, še neposušene barve umetnik dobi bolj naravno prelivanje, s tem se pa tudi celotna slika in barve zmehčajo. Motivika impresionizma pa se nanaša predvsem na prizore iz narave – od dreves, gozda, do pokrajine, vinogradov… Nadvse pomembno za impresioniste je pa dejstvo, da slikajo tako, kot hočejo, in se ne ozirajo na pravila in tradicijo. Tako, dobili ste vpogled v moj svet, v moje umetniško izražanje, s tem pa tudi v del moje duše. Če pa bi radi dobili še globlji vpogled, pa si oglejte moja čustva in misli, ki sem jih prelila na platno in upodobila s čopičem! Uživajte v mojih slikah in ostalih delih!